Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem?

Andrej ŠALEHAR, Janez GREGORI, Anton KOŽELJ, Peter DOVČ

Povzetek


Mnenja in trditve, da je bil Anton Janša od leta 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na Koroškem, da je bil član koroške kmetijske družbe in podobno, so novost v poznavanju življenja in dela prvega c. k. čebelarskega učitelja na Dunaju. Prva objava s to trditvijo je v knjigi Ehrenfelsa iz leta 1829 in druga v knjigi Heinricha iz leta 1832. Objavi se ponovita v drugih delih. Objave sporočajo, da je Anton Janša Korošec, da je na Dunaj prenesel koroški način čebelarjenja, da izhaja iz Koroške kmetijske družbe, ki ga je tudi priporočila na Dunaju, da ga je na Dunaj poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. Med slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov opozorila Perc (1925a,b) in Stabej (1955). Janša v svojih knjigah piše in poudarja svoje gorenjsko poreklo, gorenjski način čebelarjenja in gorenjski leseni panj ter nikjer ne omenja svojega bivanja in delovanja na Koroškem. Za potrditev teh zapisov in objav o Antonu Janši na Koroškem je treba poiskati arhivske listine v celovškem deželnem arhivu, s katerimi bo teza potrjena oz. ovržena.

Ključne besede


čebelarstvo; čebele; Janša, Anton; biografije

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


Blätter für Landwirtschaft und Industrie. 1833. Zweites Heft. Klagenfurt: 175 str.; članek: Ueber die kärntnerische Bienenzucht: 88–98

Ehrenfels J.M. 1829. Bienenzucht nach Grundsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil. Prag : 334 str. http://books.google.si/books?id=maw1AAAAMAAJ&dq=ehrenfels&hl=sl&source=gbs_navlinks_s (29.1.2014)

Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen. 1832. Über die Bienenzucht Öesterreich. Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen, 83: 657–660

Erker K. 2003. Die Gründung der Kärtner Ackerbaugesellschaft. V: Von Maria Theresia zur EU. Klagenfurt, Verlag des Kärntner Landesarchivs: 44–60

Fuchs E. 2013. Gradiva ob obisku 14. 10. 2013. Celovec

Furlan M. 1768/1771 (?). Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna. Napisano verjetno med leti 1768–1771(?). Iz nemškega rokopisa prevedel in uvodne besede napisal Leopold Debevec. V: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Mencej M. (ur). Ljubljana, Zveza čebelarskih društev Slovenije, 1976: 261–317

Glavar P.P. 1768. Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. Prevod Mihelič Stane. V: Anton Janša : slovenski čebelar : njegovo življenje, delo in doba. Mihelič S. (ur). Ljubljana, Čebelarsko društvo za Slovenijo. 1934: 11–38

Gregori J. 2011. Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja. Ljubljana: 9 str. http://863.gvs.arnes.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/zgodovina.pdf (25. jul. 2012)

Heinrich H. 1832a. Bildungsanstalten. V: Klagenfurt, wie es war und ist. Klagenfurt: 214–239

Heinrich H. 1832b. I. Klagenfurt, die jetzige Hauptstadt Kärntnes, historisch und topographisch dargestellt. V: Kärntnerische Zeitschrift: 1–21. https://download.digitale-sammlungen.de/BOOKS/pdf_download.pl?id=bsb10011884 (8. jul. 2014)

Heinrich H. 1853. Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den österrechischen Fürstenthümern. II. Band, 2. Heft. Klagenfurt: 423 str. http://books.google.si/books?id=ZWdAAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false (30. jan. 2014)

Humel A. 1773. Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde. V: Gemeinnützige Arbeiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden natürlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig: 64–71. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs2/object/display/bsb10293787_00090.html (31. dec. 2013)

Janša A. 1771. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien, 1771, 1774: 140 str. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQIOTNUU (27. sep. 2013)

Janša A. 1775. Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Wien: 204 str. http://www.dedi.si/dediscina/401-popoln-nauk-o-cebelarstvu (8. avg. 2012); Wien, 1790: 204 str. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNKCA1Z6 (27. sep. 2013)

Janša A. 1906. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. Ljubljana, Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani: 139 str. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 (29. sep. 2013)

Kraft Q. 1867. Vom munteren Immenvolk. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 17, 44: 1103–1106

Navratil I. 1883. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. V: Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Ljubljana, Matica Slovenska, 139–166

Perc M. 1925a. Pri Anton Janševih sorodnikih na Dunaju. Slovenec, 53, 212: 2, 213: 2–3

Perc M. 1925b. Anton Janscha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien: 1775–1925. Celje: 23 str.

Schirach A.G. 1770. Bayerischer Bienen-Meister: oder deutliche Anweisung zur Bienen-Wartung. München: 244 str. http://books.google.si/books/about/Bayerischer_Bienen_Meister_oder_deutlich.html?id=5Vc7AAAAcAAJ&redir_esc=y (23. dec. 2014)

Stabej J. 1955. Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu. Slovenski čebelar: 55(1953)6, str. 145–148 in št. 7–8, str. 181–185 in št. 9. str. 232–237 in št. 10, str. 262–266 in št. 11, str. 297–302 in št. 12, str. 321–327 in 56(1954)5–6, str. 133–140 in št. 7–8, str. 188–191 in št. 9–10, str. 238–241 in št. 11–12, str. 286–287 in 56(1955)1–2, str. 30–32 in št. 3–4, str. 83–86 in št. 9–10, str. 224–226 in št. 11–12, str. 269–272. http://dlib.si (27. jun. 2014)

Valvasor J.V. 1689. Čast in slava vojvodine Kranjske (slovenski prevod Die Ehre des Herzogthums Crain; prevod Doris Debenjak in drugi), 4 zv. Ljubljana, Zavod dežela Kranjska, 2009–2013

Wiener Zeitung. 1832. Über die Bienenzucht Öesterreich. Wiener Zeitung, 228: 913

Wytopil F. 1900. Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770–1781. Bienen-Vater: 32, 6: 109–118




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2015.106.1.6

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2015 Acta agriculturae Slovenica

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941