Vpliv različnih vrst nastila na pojav vnetja kože na blazinicah stopal, vnetja kože skočnih sklepov ter na operjenost pri pitovnih piščancih

Dušan TERČIČ, Mirjana ŽOLGER, Mojca PESTOTNIK

Povzetek


Poskus je bil zasnovan z namenom ocenitve operjenosti področja prsi in beder pitovnih piščancev, vzrejenih na treh vrstah nastila, vključujoč lesne oblance, razrezan papir in rezano pšenično slamo. Poskus je trajal 72 dni. Štiristo sedeminštirideset en dan starih pitovnih piščancev je bilo naključno razdeljenih v 3 skupine, 149 živali na posamezno vrsto nastila. V poskusnem obdobju smo trikrat (24., 47. in 72. dan) ocenili operjenost področja prsi in beder z uporabo lestvice z ocenami od 1 do 4. Istočasno smo ocenili intenzivnost vnetja kože na blazinicah stopal in intenzivnost vnetja kože na skočnih sklepih z uporabo lestvice z ocenami od 1 do 3. Na koncu poskusa smo vzorcem nastila določili gostoto, vsebnost vode, pH vrednost ter sposobnost zadrževanja vode. Intenzivnost vnetja kože na blazinicah stopal je bila značilno različna (p < 0,016) med posameznimi vrstami nastila in sicer so najvišje (najslabše) ocene dosegli piščanci, uhlevljeni na rezani pšenični slami, in najnižje (najboljše) piščanci, uhlevljeni na lesnih oblancih. Vrsta nastila ni značilno vplivala (p < 0,016) niti na operjenost področja beder niti na pojavljanje vnetij kože na skočnih sklepih. Pri piščancih, uhlevljenih na pšenični slami, je bila opažena najslabša operjenost področja prsi. Vzorec nastila s pšenično slamo je imel najvišjo vsebnost vode ter najvišjo pH vrednost. Izmed treh proučevanih materialov so se kot najboljši material za nastiljanje v rejah pitovnih piščancev izkazali lesni oblanci.

Ključne besede


perutnina; pitovni piščanci; nastil; blazinice stopal; skočni sklepi; vnetje kože; operjenost

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura


Cengiz Ö., Hess J.B., Bilgili S.F. 2011. Effect of bedding type and transient wetness on footpad dermatitis in broiler chickens. J. Appl. Poult. Res., 20: 554–560. doi:10.3382/japr.2011-00368

Garcia R.G., Almeida Paz I.C.L., Caldara F.R., Nääs I.A., Bueno L.G.F., Freitas L.W., Graciano J.D., Sim S. 2012. Litter materials and the incidence of carcass lesions in broilers chickens. Rev. Bras. Cienc. Avic., 14: 27–32

Greene J.A., McCracken R.M., Evans R.T. 1985. A contact dermatitis of broilers - clinical and pathological findings. Avian Pathol., 14: 23–38. doi:10.1080/03079458508436205

Haslam S.M., Knowles T.G., Brown S.N., Wilkins L.J., Kestin S.C., Warriss P.D., Nicol C.J. 2007. Factors affecting the prevalence of foot pad dermatitis, hock burn and breast burn in broiler chicken. Br. Poult. Sci., 48: 264–275. doi:10.1080/00071660701371341

Meluzzi A., Sirri F. 2009. Welfare of broiler chickens. Ital. J. Anim. Sci., 8, Suppl. 1: 161–173. doi:10.4081/ijas.2009.s1.161

SAS INSTITUTE INC. 2008. SAS/STAT User's Guide, Version 9.02. SAS Institute Inc., Cary, NC, USA

Su G., Sorensen P., Kestin S.C. 2000. A note on the effects of perches and litter substrate on leg weakness in broiler chickens. Poult. Sci., 79: 1259–1263. doi:10.1093/ps/79.9.1259

Oliveira M.C., Ferreira H.A., Cancherini L.C. 2004. Efeito de condicionadores químicos sobre a qualidade da cama de frango. Arq. Bras. Med. Vet. Zoo., 56: 536–541. doi:10.1590/S0102-09352004000400016

Tucker S.A., Walker A.W. 1992. Hock burn in broilers. In: Recent Advances in Animal Nutrition. Garnsworthy P.C., Haresign W., Cole J.D.A. (eds.). Oxford, Butterworth Heinemann: 33−49. doi:10.1016/B978-0-7506-0714-8.50006-0




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2015.106.2.5

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2015 Acta agriculturae Slovenica

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941