Izračun vodne bilance tehtalnega lizimetra za oceno napajanja vodonosnika

Barbara ČENČUR CURK, Špela ŠERJAK, Vesna ZUPANC

Povzetek


Ljubljansko polje je pomemben vodonosnik, ki je vir pitne vode za širšo okolico Ljubljane, zato je poznavanje vodne bilance zelo pomembno. Pri tem je ključno poznavanje dinamike toka vode skozi nezasičeno cono ter načina napajanja vodonosnika. Z oceno vodne bilance dobimo vpogled, kako se napaja vodonosnik in obnavlja podzemna voda. S pomočjo vgrajenega monolitnega tehtalnega lizimetra v Klečah v Ljubljani smo ocenili vodno bilanco za hidrološko leto od marca 2014 do februarja 2015. Pri izračunu smo uporabili meritve mase lizimetra in iztoka ter padavine in dejansko evapotranspiracijo, izračunane iz spremembe mase lizimetra. Večje padavinske dogodke smo razvrstili po času trajanja, intenziteti ter količini padavin. Meritve padavin kažejo, da je bilo obravnavano obdobje izjemno mokro. Padavine so v izbranem hidrološkem letu prispevale k pozitivni vodni bilanci zgornjega sloja nezasičene cone in k napajanju Ljubljanskega vodonosnika na območju vodarne Kleče.


Ključne besede


vodna bilanca; napajanje vodonosnika; monolitni tehtalni lizimeter; Ljubljansko polje; nezasičena cona

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


Allen R. G., Pereira L. S., Raes D., Smith M. (1998). Crop evapotranspiration – Guidelines for Computing Crop Water Requirements. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations.

Allen, R.G., Pruitt, W.O., Wright, J.L., Howell, T.A., Ventura, F., Snyder R. (2006). A recommendation on standardized surface resisdence for hourly calculation of reference ET0 by the FAO56 Penman–Monteith method. Agricultural Water Management, 81, 1−22. https://doi.org/10.1016/j.agwat.2005.03.007

Allen R.G., Pereira L.S., Howell T.A., Jensen M.E. (2011). Evapotranspiration information reporting: I. Factors governing measurement Accuracy: review. Agricultural Water Management, 98, 899–920. https://doi.org/10.1016/j.agwat.2010.12.015

ARSO. (2018). Pregled agrometeoroloških spremenljivk: Tabela (dnevni podatki v mesecu) za meteorološko postajo Ljubljana Bežigrad. Pridobljeno s http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/data/month/

ARSO. (2019a). Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad: Povratne dobe za ekstremne padavine (novejša različica). Pridobljeno s http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/return-periods/Ljubljana%20Bezigrad.pdf

ARSO. (2019b). Mesečna povprečja višine padavin. Pridobljeno s http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/monthly-mean-precipitation-maps/

Bračič Železnik B., Zupanc V., Pintar M. (2011). Naravno ozadje nitratov – meritve na lizimetru Kleče na Ljubljanskem polju. V 22. Mišičev vodarski dan: zbornik referatov (str. 120−125). Maribor : Vodnogospodarski biro Maribor.

Breznik M. (1969). Groundwater of the Ljubljana polje and possibilities of increasing its exploitation. Geologija, 12, 165–184.

Brilly M., Gorišek M. (1985). Matematični model podtalnice Ljubljanskega polja : II. Faza raziskave podtalne vode na Ljubljanskem Barju, Ljubljana : FAGG, Laboratorij za mehaniko tekočin.

GURS. (2017). Državna pregledna karta merila 1 : 250 000 [online]. Pridobljeno s https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/topografski-podatki-in-karte/drzavne-pregledne-karte/#tab2-1044%3E.

Jamnik B., Urbanc J. (2000). Izvor in kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja = Origin and guality of groundwater from Ljubljansko polje. RMZ Materiali in geookolje, 47(2), 168−178.

Klammler G., Fank, J. (2014). Determining water and nitrogen balances for beneficial management practices using lysimeters at Wagna test site (Austria). Science of The Total Environment, 499, 448–462. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2014.06.009

Kohfahl, C., Molano-Leno, L., Martinez, G., Vanderlinden, K., Guardiola-Albert, C., Moreno, L. (2019). Determining groundwater recharge and vapor flow in dune sediments using a weighable precision meteo lysimeter. Science of the Total Environment, 656, 550–557. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2018.11.415

McGrath S., Ratej J., Jovičić V., Čenčur Curk B. (2015). Hydraulic characteristics of alluvial gravels for different particle sizes across a wide range of pressure heads. Vadose zone Journal, 14(3), 1539–1663. https://doi.org/10.2136/vzj2014.08.0112

Meissner R., Seeger J., Rupp H., Seyfarth M., Borg H. (2007). Measurement of dew, fog, and rime with a high precision gravitation Lysimeter. Journal of Plant Nutrition and Soil Science, 170(1), 335–344. https://doi.org/10.1002/jpln.200625002

Meissner R., Prasad M. N., Laing G., Rinklebe J. (2010). Lysimeter application for measuring the water and solute fluxes with high precision. Current Science, 99(5), 601−607.

Pintar M. (2003). Lizimetri v Sloveniji. V 14. Mišičev vodarski dan: zbornik referatov (str. 104−110). Maribor : Vodnogospodarski biro Maribor.

Schrader, F., Durner, W., Fank, J., Gebler, S., Pütz, T., Hannes, M., Wollschläger, U. (2013). Estimating precipitation and actual evapotranspiration from precision lysimeter measurements. Procedia Environmental Sciences, 19, 543–552. https://doi.org/10.1016/j.proenv.2013.06.061

Šerjak, Š. (2019). Določitev napajanja vodonosnika s pomočjo lizimetra v Klečah v Ljubljani. Magistrska naloga. Naravoslovnotehniška fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=108920

Šram D., Brenčič M., Lapanje A., Janža M. (2012). Prostorski model visečih vodonosnikov na Ljubljanskem polju = Perched aquifers spatial model: a case study for Ljubljansko polje (central Slovenia). Geologija, 55(1), 107–116. https://doi.org/10.5474/geologija.2012.008

Vižintin G., Souvent P., Veselič M., Čencur Curk B. (2009). Determination of urban groundwater pollution in alluvial aquifer using linked process models considering urban water cycle. Journal of Hydrology, 377(3), 261−273. https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2009.08.025

von Unold, G., Fank, J. (2008). Modular Design of Field Lysimeters for Specific Application Needs. Water, Air, & Soil Pollution, 8(2), 233–242. https://doi.org/10.1007/s11267-007-9172-4

Vrzel J., Solomon K.D., Blažeka Ž., Ogrinc N. (2018). The study of the interactions between groundwater and Sava River water in the Ljubljansko polje aquifer system (Slovenia). Journal of Hydrolgy, 556, 384–396. https://doi.org/10.3390/w11091753

Urbanc J., Jamnik B. (1998). Izotopske raziskave podzemne vode Ljubljanskega polja = Isotope investigations of groundwater from Ljubljansko polje (Slovenia). Geologija, 41(1), 355−364. https://doi.org/10.5474/geologija.1998.018

Urbanc J., Jamnik B. (2007). Porazdelitev in izvor nitratov v podzemni vodi Ljubljanskega polja. Geologija, 50(2), 468−475. https://doi.org/10.5474/geologija.2007.032

Zupanc V., Nolz R., Cepuder P., Bračič-Železnik B., Pintar M. (2012). Determination of water balance components with high precision weighing lysimeter Kleče. Acta agriculturae Slovenica, 99, 165–173. https://doi.org/10.2478/v10014-012-0016-1




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2019.114.2.11

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2019

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941