Vpliv roka setve in gnojenja na morfološke lastnosti in pridelek semena vrtnega maka (Papaver somniferum L.)

Povzetek

Vrtni mak (Papaver somniferum L.) je tradicionalna poljščina, ki smo jo v preteklosti v Sloveniji pridelovali za seme in olje. Pri ponovnem uvajanju v pridelavo se od setve do žetve pojavljajo številne agrotehnične dileme, ki jih je treba preučiti tudi v naših rastnih razmerah. Na njivi kmetije Ograjšek v Cerkljah ob Krki smo v letih 2013 in 2014 posejali dva bločna poljska poskusa z namenom, da ugotovimo vpliv roka setve in gnojenja na morfološke lastnosti in pridelek semena vrtnega maka avstrijske sorte 'Zeno 2002'. Rezultati so pokazali, da je bil povprečen pridelek semena obeh poskusov (1643 kg/ha) več kot enkrat večji od povprečnega pridelka semena v svetu (700 kg/ha), kar nakazuje na ustreznost rastnih razmer za mak na območju vzhodne Dolenjske. Analiza pridelka na parcelo je pokazala, da interakcija med preučevanima dejavnikoma ni bila statistično značilna. Pridelek semena maka v spomladanski setvi (1742±77 kg/ha) je presegel pridelek jesenske setve (1545±122 kg/ha. Razlika med rokoma setve ni bila statistično značilna (p = 0.1845). Pridelek na rastlino je bil v jesenskem delu poskusa večji, kar pa se zaradi slabše prezimitve in posledično gostote rastlin ob spravilu ni izkazalo za skupni pridelek. Z rokoma setve smo potrdili vpliv osvetlitve in dolžine rastne dobe na višino rastlin - povprečna višina rastlin ozimne setve je bila 139±1 cm, kar je v povprečju več kot 60 cm višje od rastlin spomladanske setve, razlika v višini med rokoma setve je bila statistično značilna (p = 0.0000). Ugotovili smo močno statistično značilno odvisnost med pridelkom semena na glavico in premerom glavice (p = 0.0000), kar pomeni, da se ob povečanju premera glavice za 10 mm pridelek semen v njej pri 95 % zaupanju poveča od 2.1 do 2.3 g. Tudi odvisnost med povprečnim pridelkom semen in številom stranskih poganjkov na rastlino je bila statistično značilna (p = 0.0000). Linearni model za primerjavo štirih premic je pokazal, da se premici za mak posejan jeseni in spomladi pri kontroli in ENTEC statistično razlikujeta, naklon je večji pri maku sejanem jeseni. S pomočjo poskusov smo prišli do prvih praktičnih nasvetov pri pridelavi maka v Sloveniji, s čimer kaže nadaljevati.