Agro-biološka raznolikost slovenskih ekotipov in standardnih sort navadne pasje trave (Dactylis glomerata L.): primerjava in agronomska vrednost

Jure ČOP, Klemen ELER

Povzetek


Opisovanje in vrednotenje akcesij, na primer ekotipov kulturnih rastlin, je temeljna naloga kmetijske rastlinske genske banke. S poljskim poskusom smo v letih 2015-2019 raziskovali agro-biološko raznolikost 15 slovenskih ekotipov (skupina 1) in 7 standardnih sort (skupina 2) navadne pasje trave (Dactylis glomerata L.) s poudarkom na primerjavi teh dveh skupin. Ocenili smo tudi agronomsko vrednost ekotipov glede na sorte. Zasnova poskusa je bila naključni blok s 3 ponovitvami. Vsak ekotip oziroma sorta je bila zastopana z 20 posameznimi rastlinami na ponovitev. Med obravnavanimi entitetami so bile ugotovljene značilne razlike v vseh preučevanih agro-bioloških lastnostih (p < 0,001). Značilne razlike so bile ugotovljene tudi pri primerjavi skupin (p < 0,001) razen v okuženosti z listnimi boleznimi (p = 0,113). Pri tem so bile sorte z agronomskega vidika boljše kot ekotipi. Raznolikost znotraj populacij je bila pri slovenskih ekotipih večja kot pri standardnih sortah, na njo je odpadel tudi večji del skupne variance ekotipov. Analiza glavnih komponent (AGK) na vseh preučevanih lastnostih je pokazala izrazito razlikovanje ekotipov od sort in večjo podobnost med sortami kot med ekotipi. Pri slednjih se kot rezultat AGK kažeta dve podskupini, kar pa ne moremo razložiti z izvorom ekotipov.


Ključne besede


genska banka; populacije; opisovanje; vrednotenje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


AGFF. (2017). Standardmischungen für den Futterbau Revision 2017-2020. Agrarforschung Schweiz, 8, 1-16.

Bolaric, S., Barth, S., Melchinger, A. E., & Posselt, U. K. (2005). Molecular genetic diversity within and among German ecotypes in comparison to European perennial ryegrass cultivars. Plant Breeding, 24, 257-262. https://doi.org/10.1111/j.1439-0523.2005.01108.x

Boller, B., & Greene, S. L. (2010). Genetic Resources. In: B. Boller, U. K. Posselt & Veronesi F. (Eds.), Fodder Crops and Amenity Grasses (pp. 13-37). New York, Springer-Verlag. https://doi.org/10.1007/978-1-4419-0760-8_2

Boller, B., Peter-Schmid, M. K. I., Tresch, E., Tanner, P., & Schubiger, F. X. (2009). Ecotypes of Italian ryegrass from Swiss permanent grassland outperform current recommended cultivars. Euphytica, 170, 53-65. https://doi.org/10.1007/s10681-009-9963-y

Čop, J., Lavrenčič, A., & Košmelj, K. (2009). Morphological development and nutritive value of herbage in five temperate grass species during primary growth: analysis of time dynamics. Grass Forage Science, 64,122-31. https://doi.org/10.1111/j.1365-2494.2008.00676.x

DLG (Deutsche Landwirtschafts-Gesellschaft). (1997). DLG-Futterwerttabellen - Wiederkäuer. 7., erweiterte und überarbeitete Auflage. Frankfurt am Main, DLG-Verlag.

Fehr, W. (1991). Principles of cultivar development: Theory and technique. Agronomy Books. 1. URL https://lib.dr.iastate.edu/agron_books/1

IPGRI (International Plant Genetic Resources Institute). (1985). Forage grass descriptors. Rome. URL https://www.bioversityinternational.org/fileadmin/user_upload/Descriptors_Forage_Grass.pdf

Last, L., Herzog, F., Boller, B., Widmer, F., & Kölliker, R. (2011). Influence of habitat and management on genetic diversity of Dactylis glomerata in Switzerland. In: E. M. Pötsch, B. Krautzer & Hopkins A. (Eds.), Grassland farming and land management systems in mountainous regions (Grassland Science in Europe, 16) (pp. 562-564). Gumpenstein, Austria. https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2013.11.004

Last, L., Lüscher, G., Widmer, F., Boller, B., & Kölliker, R. (2014). Indicators for genetic and phenotypic diversity of Dactylis glomerata in Swiss permanent grassland. Ecological Indicators, 38, 181-191. https://doi.org/10.1186/1471-2156-14-102

Last, L., Widmer, F., Fjellstad, W., Stoyanova, S., & Kölliker, R. (2013). Genetic diversity of natural orchardgrass (Dactylis glomerata L.) populations in three regions in Europe. BMC Genetics, 14, 1-13. https://doi.org/10.1186/1471-2156-14-102

Lindner, R., & Garcia, A. (1997). Genetic differences between natural populations of diploid and tetraploid Dactylis glomerata ssp. izcoi. Grass and Forage Science, 52, 291-297. https://doi.org/10.1111/j.1365-2494.1997.tb02359.x

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., & Surina, B. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije.

McGrath, S. K. (2008). The characterisation of genetic diversity of a collection of perennial ryegrass (Lolium perenne L.). Thesis (367 p.), Trinity College (Dublin, Ireland), Department of Botany. URL http://hdl.handle.net/2262/86495

Pagnotta, M. A., Annicchiarico, P., Farina, A., & Proietti, S. (2011). Characterizing the molecular and morphophysiological diversity of Italian red clover. Euphytica, 179, 393-404. https://doi.org/10.1007/s10681-010-0333-6

R Core Team. (2019). R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. URL https://www.R-project.org/

Suter, D., Hirschi, H., Frick, R., & Aebi, P. (2013). Knaulgras: Prüfergebnisse von 31 Sorten. Agrarforschung Schweiz, 4, 324-329. https://doi.org/10.1007/978-3-531-19729-6_4

Tuna, M., Khadka, D. K., Shrestha, M. K., Arumuganathan, K., & Golan-Goldhirsh, A. (2004). Characterization of natural orchardgrass (Dactylis glomerata L.) populations of the Thrace Region of Turkey based on ploidy and DNA polymorphisms. Euphytica, 135, 39-46. https://doi.org/10.1023/B:EUPH.0000009537.08697.4e

UPOV (The International Union for the Protection of New Varieties of Plants). (2002). Guidelines for the conduct of tests for distinctness, uniformity and stability. Cocksfoot (Dactylis glomerata L.). Geneva. URL https://www.upov.int/edocs/tgdocs/en/tg031.doc

Xie, W. G., Lu, X. F., Zhang, X. Q., Huang, L. K., & Cheng, L. (2012). Genetic variation and comparison of orchardgrass (Dactylis glomerata L.) cultivars and wild accessions as revealed by SSR markers. Genetics and Molecular Research, 11, 425-433. https://doi.org/10.4238/2012.February.24.1




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2020.115.1.1407

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2020

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941