Kombinacijsko žlahtnjenje soje za večja semena

Galina NAYDENOVA, Mariana RADKOVA, Anelia IANTCHEVA

Povzetek


Tehnološke lastnosti semen, vključno z njihovo maso imajo pomembno vlogo pri namenski rabi soje v pridelavi hrane. Namen raziskave je bil določiti potencial specifičnih križanj in rekombinantnih linij v kombinirani vzgoji visokodonosnih sort soje z velikimi semeni. V obdobju 2018-2019 so bile preučevane F3 in F4 hibridne generacije iz križanj zelo zgodaj dozorevajočih sort soje in sorte Romantica z velikimi semeni. Pridobljeni podatki so bili ovrednoteni glede na naslednje parametre: prisotnost in obseg pozitivnih transgresivnih oblik z veliko absolutno maso semen v družini F3 križancev; genotipsko raznolikost in aditivno spremenljivost pri specifičnih križanjih; učinkovitost izbora lastnosti velikih semen v F3 generaciji. Glede na rezultate je transgresivna selekcija lahko uspešno uporabljena za vzgojo sort soje v velikimi semeni. Učinkovitost izbora transgresivnih oblik v F3 generaciji je bila velika. Genetski potencial za kombinacijo lastnosti velika specifična masa semen z velikim pridelkom semen na rastlino je bil dosežen pri križanju sorte Romantica s standarno bolgarsko sorto Srebrina. Rekombinantne linije, primerne za intenzivno selekcijo za lastnost velika semena so bile dobljene s kombinacijo ‘Romantica’ x ‘Oria’.Tudi križanje ‘Saikai 20’ x ‘Romantica’ je imelo veliko stopnjo transgresivnih segregacij.


Ključne besede


soja; kombinacijsko žlahtnjenje; absolutna masa semen

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura


Aleksieva, A. (2001). Study of transgressive segregationsn on some quantitative traits of soy. Scientific Papers of AU Plovdiv, XLVI (3), 129-134.

Assefa, T., Otyama, P. I., Brown, A. V., Kalberer, S. R., Kulkarni, R. S., & Cannon, S. B. (2019). Genome-wide associations and epistatic interactions for internode number, plant height, seed mass and seed yield in soybean. BMC Genomics, 20(1), 527. https://doi.org/10.1186/s12864-019-5907-7

Cober, E. R., Voldeng, H. D., & Fregeau-Reid, J. A. (1997). Heritability of seed shape and seed size in soybean. Crop Science, 37(6), 1767-1769. https://doi.org/10.2135/cropsci1997.0011183X003700060017x

Fujii, K., Sayama, T., Takagi, K., Kosuge, K., Okano, K., Kaga, A., & Ishimoto, M. (2018). Identification and dissection of single seed mass QTLs by analysis of seed yield components in soybean. Breeding science, 68(2), 177-187. https://doi.org/10.1270/jsbbs.17098

Georgiev, G., Naydenova, G., Todorova, R. (2019). Effects of the sowing time and row spacing on the structural elements of yield for two soybean varieties. Field crop studies. XII (3).

Hu, Z., Zhang, H., Kan, G., Ma, D., Zhang, D., Shi, G., Hong, D., Zhang, G., Yu, D. (2013). Determination of the genetic architecture of seed size and shape via linkage and association analysis in soybean (Glycine max (L.) Merr.). Genetica, 141, 247-254. https://doi.org/10.1007/s10709-013-9723-8

Jambormias, E., Sutjahjo, S. H., Mattjik, A. A., Wahyu, Y., Wirnas, D., Siregar, A., Patty J. R., Laisina J. K., Madubun E. L. & Ririhena, R. E. (2015). Transgressive segregation analysis of multiple traits in mungbean (Vigna radiata (L.) Wilczek). SABRAO Journal of Breeding & Genetics, 47(2), 201-213.

Kien, T. D. (1989). Variability, inheritance and correlations between important agronomically characteristics of soybeans. PhD thesis, Institute of Genetics, BAS.

Krisnawati, A., & Adie, M. (2015). Selection of soybean genotypes by seed size and its prospects for industrial raw material in Indonesia. Procedia Food Science, 3, 355-363. https://doi.org/10.1016/j.profoo.2015.01.039

Mian, M., Bailey, M., Tamulonis, J., Shipe, E., Carter, T., Parrott, W., Boerma, H. (1996). Molecular markers associated with seed mass in two soybean populations. Theoretical and Applied Genetics, 93(7), 1011-1016. https://doi.org/10.1007/BF00230118

Miladinović, J., Burton, J. W., Tubić, S. B., Miladinović, D., Djordjević, V., & Djukić, V. (2011). Soybean breeding: comparison of the efficiency of different selection methods. Turkish Journal of Agriculture and Forestry, 35(5), 469-480.

Naydenova, G., & Georgieva, N. (2019). Study on seed yield components depending on the duration of vegetation period in soybean. Bulgarian Journal of Agricultural Science, 25(1), 49-54.

Rosenzweig V.E., Goloenko D.V., Davydenko O.G., (2016). Selection in heterogeneous soybean populations: Identification of valuable genotypes Oil crops. Scientific and Technical Bulletin of the All-Russian Research Institute of Oil crops, 2(166), 26-33.

St Martin, S. K., & Geraldi, I. O. (2002). Comparison of three procedures for early generation testing of soybean. Crop science, 42(3), 705-709. https://doi.org/10.2135/cropsci2002.7050

Stelkens, R. B., Brockhurst, M. A., Hurst, G. D. D., Miller, E. L., & Greig, D. (2014). The effect of hybrid transgression on environmental tolerance in experimental yeast crosses. Journal of evolutionary biology, 27(11), 2507-2519. https://doi.org/10.1111/jeb.12494

Wallace, D. H., Baudoin, J. P., Beaver, J., Coyne, D. P., Halseth, D. E., Masaya, P. N., Zobel, R. W. (1993). Improving efficiency of breeding for higher crop yield. Theoretical and Applied Genetics, 86(1), 27-40. https://doi.org/10.1007/BF00223805

Yankulov, M., Daskalov, S., Tomov, N., Atanasov, A., Vitanov, M., Roseva, A., Lidanski, T., Georgiev, H., Achkova Z. (1993). Principles of modern selection. Zemizdat, Sofia, 274 pages.




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2020.115.2.1422

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2020

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941