“Pregreta smetana” (overheated cream) – obujen slovenski tradicionalni mlečni izdelek

Andreja ČANŽEK MAJHENIČ

Povzetek


Cilj raziskave je bil standardizirati tehnološki postopek za izdelavo malo poznanega tradicionalnega mlečnega izdelka z jugo-vzhodne Slovenije, imenovanega »pregreta smetana«. Tradicionalni tehnološki postopek njene izdelave se je in se še vedno prenaša iz roda v rod predvsem z ustnim izročilom in osebnimi zabeležkami, kar ima za posledico številne različice končnega izdelka. Ne glede na njen izvor pa je nekaj korakov v tehnološkem postopku izdelave pregrete smetane skupnih, in sicer ko mleko razlijemo v široke in  plitve posode, ga hranimo na hladnem do oblikovanja plasti smetane na površini, čemur sledi pregrevanje v pečici. Vendar pa se časovno/temperaturni režimi pregrevanja in ostala rokovanja razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca. Zato smo pregreto smetano izdelali v štirih različicah, pri čemer smo posebno pozornost namenili spremljanju parametrov kot so velikost zaplat skorje, temperatura in čas pregrevanja ter intenzivnost mešanja. Na podlagi rezultatov kemijske in senzorične analize vzorcev pregrete smetane smo standardizirali tehnološki postopek. Okus in vonj standardiziranega izdelka sta značilna za pregreto smetano, prijetna, kremasta, čista, brez tujih primesi in karamelizirana, medtem ko je testo masleno, mazavo, gladko do rahlo grudasto z zaplatami skorje. Barva je maslena, zlato rumena do rjavkasta, marmorirana z rjavimi zaplatami skorje.

Ključne besede


tradicionalni mlečni izdelki; pregreta smetana; tehnologija; standardizacija; kemijske analize; senzorična ocena; Slovenija

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura


Bijeljac, S., & Sarić, Z. (2005). Autohtoni mliječni proizvodi sa osnovama sirarstva. Sarajevo: Poljoprivredni fakultet Univerziteta u Sarajevu.

Bogataj, J. (2007). Okusiti Slovenijo. Retrieved from https://books.google.si/books?id=0aqK6C2K9rcC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false

Grum, A. (1983). Slovenske narodne jedi. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva.

Ilich, I. (2013). Posavska pustna pojedina pri »tericah«. http://www.delo.si/druzba/odprta-kuhinja/posavska-pustna-pojedina-pri-tericah.html

International Organization for Standardization. (2004). Milk—Quantitative determination of bacteriological quality—Guidance for establishing and verifying a conversion relationship between routine method results and anchor method results (ISO Standard No. 21187). Retrieved from https://www.iso.org/standard/34434.html

International Organization for Standardization. (2008). Milk—Enumeration of somatic cells—Part 1: Microscopic method (Reference method) (ISO Standard No. 13366-1). Retrieved from https://www.iso.org/standard/40259.html

International Organization for Standardization. (2009) Milk: Determination of freezing point—Thermistor cryoscope method (Reference method) (ISO Standard No. 5764). Retrieved from https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:5764:ed-3:v1:en

International Organization for Standardization. (2010). Milk, cream and evaporated milk—Determination of total solids content (Reference method) (ISO Standard No. 6731). Retrieved from https://www.iso.org/standard/56815.html

International Organization for Standardization. (2013) Milk and liquid milk products—Guidelines for the application of mid-infrared spectrometry (ISO Standard No. 9622). Retrieved from https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:9622:ed-2:v1:en

International Organization for Standardization. (2014). Milk and milk products: Determination of nitrogen content—Part 1: Kjeldahl principle and crude protein calculation (ISO Standard No. 8968-1). Retrieved from https://www.iso.org/standard/61020.html

Kuhar, B. (2002): Dolenjska in belokranjska kuhinja. Ljubljana: Kmečki glas.

Methodenbuch. (1985). Chemische, physikalische und mikrobiologische Untersuchungsverfahren für Milch, Milchprodukte und Molkereihilfsstoffe (Band VI, C 15.3.3.). Darmstadt: VDLUFA Verlag.

Ministry of Agriculture, Forestry and Food. (2017). Mleko in mlečni izdelki. Retrieved from http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kakovost_pridelkov_in_zivil/mleko_in_mlecni_izdelki/

Puđa, P., Radovanović, M., Ðerovski J. (2006). Proizvodnja in svojstva kajmaka. Mljekarstvo, 56(4), 221−232. Retrieved from http://hrcak.srce.hr/file/12758

Renčelj, S., Perko, B., Bogataj J. (1995): Siri − nekdaj in zdaj. Ljubljana: Kmečki glas.

Uredba (ES) št. 853/2004 evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora. (2004). Official Journal of the European Union, L139, 14−74. Retrieved from http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004R0853&from=SL




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2017.110.1.4

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2017 Andreja ČANŽEK MAJHENIČ

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941