Zakisanje tal in apnjenje v travništvu ter rodovitnost travniških tal v Sloveniji

Jure ČOP

Povzetek


Pregledni članek obravnava kislost travniških tal in apnjenje v povezavi s procesi v tleh in pridelavo travniške krme. Dodan je zgoščen prikaz kislosti ter s tem povezane vsebnosti organske snovi, fosforja in kalija v travniških tleh v Sloveniji. Zakisanje travniških tal je v vlažnem podnebju stalen proces, ki je odvisen predvsem od izpiranja hranil, negativne bilance hranil zaradi odvzema, uporabe fiziološko kislih gnojil, kislega dežja in biotske fiksacije N2. Zakisanje tal po drugi strani pomembno zmanjšujejo puferski mehanizmi v tleh in nekatera gnojila. Razširjenost kislih travniških tal v Sloveniji je velika, kljub temu, da ima 44 % zemljišč karbonatno podlago. Od 1713 vzorcev travniških tal je imelo 45 % pH vrednost pod 5,5 (v KCl), 57 % zelo malo fosforja (˂ 6 mg P2O5/100 g tal) in 22 % zelo malo kalija (˂ 10 mg K2O/100 g tal). Vsebnost organske snovi je povečana na planinskih pašnikih (˃ 10 % OS v 44 % vzorcev) predvsem zaradi slabe razgradnje. Apnjenje kislih travniških tal vedno ne poveča pridelka krme. Razlog za to je v travniških rastlinah, ki dobro prenašajo kisla tla, a imajo obenem razmeroma velik rastni potencial. V zvezi s tem so predstavljene tri raziskave, v dveh apnjenje skupaj z gnojenjem ni povečalo pridelka v primerjavi z gnojenimi kontrolami, v enem pa je pridelek povečalo za 26 %. Apnjenje pomembno izboljša botanično sestavo acidofilne travne ruše (npr. ruša s prevladujočo lasasto šopuljo – Agrostis tenuis Sibth.) in s tem posredno vpliva na okusnost in hranilno vrednost krme. Neposredni vpliv apnjenja na kakovost krme je razmeroma majhen – običajno poveča vsebnost Ca v krmi, lahko pa tudi zmanjša vsebnost Mg. Slednji vpliv je redek. Za Slovenijo stroka priporoča meliorativno apnjenje travniških tal s pH < 5,0 in vzdrževalno apnjenje tal s pH < 6,0 (pH v KCl ali CaCl2).

Ključne besede


travništvo; kislost tal; apnjenje; pridelek zelinja; Slovenija

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura


Bini C., Bresolin F. 1998. Soil acidification by acid rain in forest ecosystems: A case study in northern Italy. Science of the total environment, 222: 1-15, DOI: 10.1016/S0048-9697(98)00239-3.

BMLFUW. 2006. Richtlinien für die sachgerechte düngung. Anleitung zur interpretation von bodenuntersuchungsergebnissen in der Landwirtschaft. Wien, Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirts chaft: 79 p.

Bolan N. S., Hedley M. J., Whit e R. E. 1991. Processes of soil acidification during nitrogen cycling with emphasis on legume based pastures. Pl ant and Soil, 134: 53-63

Christie P. 1987. Some long-term effects of slurry on grassland. Journal of Agri cultural Science, Cambridge, 108: 529-541, DOI: 10.1017/S0021859600079910.

DEFRA. 2010. Fertiliser manual (RB209). Norwich, TSO (The Stationery Office): 249 p.

Edmeades D. C., Pringle R. M. , Mansell G. P., Shannon P. W. 1984. Effects of lime on pasture production on soils in the North Island of New Zealand: 1. Introduction and description of data base. New Zealand Journal of Agricultural Research, 27: 349-356, DOI: 10.1080/00288233.1984.10430635.

Edmeades D. C., Wheeler D. M., Waller J. E. 1985. Comparison of methods for determining lime requirements of New Zealand soils. New Zealand Journal of Agricultural Research, 28: 93-100, DOI: 10.1080/00288233.1985.10427001.

Edmeades D. C., Wheeler D. M., Rys G., Smith N. 1990. Effect of pasture composition on lime and phosphorus responses on a dryland soil. Proceedings of the New Zealand Grassland Association, 52: 171-175

Edmeades D. C., Blamey F. P. C., Asher C. J., Edwards D. G. 1991. Effects of pH and aluminium on the growth of temperate pasture species. I. Temperate grasses and legumes supplied with inorganic nitrogen. Australian Journal of Agricultural Research, 42: 559-569, DOI: 10.1071/AR9910559.

de Klein C. A. M, Monaghan R. M., Sinclair A. G. 1997. Soil acidification: A provisional model for New Zealand pastoral systems. New Zealand Journal of Agricultural Research, 40: 541-557, DOI: 10.1080/00288233.1997.9513277.

GRUDAF. 2009. Grundlagen für die düngung im acker- und futterbau. AgrarForschung, 16: 100 p.

Grundler T., Voigtlander G. 1979. Die Wirkung langjahriger Kalkung bei physiologisch alkalischen und saurer NPK- Dungung auf Futterqualitat und Heuertrag einer Feuchtwiese. Bayerisches Landwirtschaftliches Jahrbuch, 56: 337-350

Leskošek M. 1984. Apnjenje kis lih tal v Sloveniji. 6. letno poročilo za RSS, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 67 p.

Leskošek M. 1987. Delovanje kalcizacije na njivah in travnikih v Sloveniji. Zemljište i biljka, 36: 25-32

Marschner H. 1986. Mineral nutrition of higher plants. London, Academic Press: 674 p.

Mengel K., Steffens D. 1982. Beziehung zwischen kationen/anionen-aufnahme von rotklee und protonenabscheidung der wurzeln. Zeitschrift für Pflanzenernährung und Bodenkunde, 145: 229-236, DOI: 10.1002/jpln.19821450303.

Murphy M. N. C., Stevens R. J., Christie P. 2005. Long-term application of animal slurries to grassland alters soil cation balance. Soil Use and Management, 21: 240-244, DOI: 10.1111/j.1475-2743.2005.tb00130.x.

Schechtner G. 1993. Wirksamkeit der kalkdüngung auf grünland. Bodenkultur, 44: 135-152

Silvertown J., Poulton P., Johns ton E., Edwards G., Heard M., Biss P. M. 2006. The Park Grass Experiment 1856–2006: its contribution to ecology. Journal of Ecology, 94: 801- 814, DOI: 10.1111/j.1365-2745.2006.01145.x.

Sparling G. P., Lilburne L., Vojvodić -Vuković M. 2008. Provisional targets for soil quality indicators in New Zealand. Palmerston North, New Zealand, Manaaki Whenua Press: 64 p.

Stevens R. J., Laughin R. J. 1996. Effects of lime and nitrogen fertilizer on two sward types over a 10-year period. Journal of Agricultural Science, 127: 451-461, DOI: 10.1017/S0021859600078679.

Sušin J. 2008a. Rodovitnost tal. Kme č ki glas, 65, 33:10 Sušin J. 2008b. Rodovitnost tal na pašnikih. Kme č ki glas, 65, 37: 10

Sušin J. 2008c. Rodovitnost tal na planinskih pašnikih. Kmeč ki glas, 65, 45: 8

Thurston J. M. 1969. The effect of liming and fertilisers on the botanical composition of permanent grassland. Experimentelle Pflanzenso ziologie, 9: 58-62, DOI: 10.1007/978-94-011-7601-9_7.

Tunney H., Sikora F. J., Kissel D., Wolf A., Sonon L., Goulding K. 2010. A comparison of lime requirements by five methods on grassland mine ral soils in Ireland. Soil Use and Management, 26: 126-132, DOI: 10.1111/j.1475-2743.2010.00263.x.

Von Uexküll H. R., Mutert E. 1995. Global extent, development and economic impact of acid soils. Plant and Soil, 171: 1-15, DOI: 10.1007/BF00009558.

Wendland M., Diepolder M., Capriel P. 2011. Leitfaden für die düngung von acker-und grünland. Freising- Weihenstephan, Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft (LfL): 98 p.

Wheeler D. M. 1998. Investigation into the mechanisms causing lime responses in a grass/clover pasture on a clay loam soil. New Zealand Journal of Agricultural Research, 41: 497-515, DOI: 10.1080/00288233.1998.9513333.

Wheeler D. M., O'Connor M. B. 1998. Why do pastures respond to lime? Proceedings of the New Zealand Grassland Association 60: 57-61

Wheeler D. M., Edmeades D. C., Christie R. A., Gardner R. C. 1992. Effect of aluminium on the growth of 34 plant species: A summary of results obtained in low ionic strength solution culture. Plant and Soil, 146: 61-66, DOI: 10.1007/BF00011996.

Whitehead D. C. 1995. Grassland nitrogen. Wallingford, CAB International: 397 p.

Whitehead D. C. 2000. Nutrient elements in grassland: soil-plant-animal relationships. Wallingford, CAB International: 369 p., DOI: 10.1079/9780851994376.0000.




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2014.103.1.02

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2014 Acta agriculturae Slovenica

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941