Pridelek, morfološki razvoj in hranilna vrednost zelinja lucerne med rastno sezono v osrednji Sloveniji: analiza časovnih potekov

Jure ČOP, Katarina KOŠMELJ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Jože VERBIČ

Povzetek


Čas košnje je zelo pomemben dejavnik količine in kakovosti pridelka krme enovrstnih koševin. Zato smo želeli analizirati časovne poteke pridelka zelinja, morfološkega razvoja in parametrov kakovosti lucerne med rastno sezono ter jih povezati s časom košnje. Poljski poskus v split-plot zasnovi z dvema blokoma smo izvedli v Ljubljani leta 2016. Glavne parcele so predstavljale 4 rastne cikluse (C1-C4), podparcele pa 9 tedenskih terminov za merjenje pridelka in vzorčenje zelinja. Rast lucerne je bila v prvi polovici rastne sezone boljša kot v drugi. Pridelek zelinja je v zadnjih dveh ciklusih hitro dosegel maksimum in se nato zmanjševal. Statistična analiza je pokazala, da so linearni regresijski modeli primerni za opisovanje časovnih potekov naslednjih spremenljivk: morfološkega razvoja (PRF), surovih beljakovin (SB), vlaken, netopnih v nevtralnem detergentu (NDV) in neto energije za laktacijo (NEL). Morfološki razvoj lucerne je bil hitrejši poleti kot pomladi ali jeseni, vendar je po tej lastnosti med ciklusi izrazito odstopal samo prvi. Kakovost lucerne je bila predvsem zaradi počasnejšega razvoja v celoti najboljša v C1, kar se je bolj odrazilo pri NDV in NEL kot pri SB. C1 je bil po kakovosti lucerne enakovreden samo C4 na začetku rasti. Upoštevajoč pridelek in vsebnost NEL je bila optimalna starost lucerne ob košnji od 28 do 35 dni spomladi in poleti ter od 35 do 42 dni jeseni.

Ključne besede


lucerna; pridelek; morfološki razvoj; hranilna vrednost; časovni potek

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


Albrecht, K. A. (1983). Studies on nitrogen accumulation, fiber chemistry, and in vitro digestibility of alfalfa. Retrospective Theses and Dissertations. 8448. URL http://lib.dr.iastate.edu/rtd/8448

Blümmel, M., & Ørskov, E. R. (1993). Comparison of in vitro gas production and nylon bag degradability of roughages in predicting feed intake in cattle. Animal Feed Science and Technology, 40, 109-119. doi:10.1016/0377-8401(93)90150-I

Bowley, S. R., Dougherty, C. T., Taylors, N. L., & Cornelius, P. L. (1988). Comparison of yield components of red clover and alfalfa. Canadian Journal of Plant Science, 68, 103-114. doi:10.4141/cjps88-011

Božičković, A., Grubić, G., Verbič, J., Žnidaršič, T., Djordjević, N., & Stojanović, B. (2013). A modified method for assessment of the morphological stage of development as a predictor of alfalfa herbage chemical composition and nutritive value. Journal of Agricultural Science, 151, 590-598. doi:10.1017/S0021859613000129

Brink, G., Hall, M., Shewmaker, G., Undersander, D., Martin, N., & Walgenbach, R. (2010). Changes in alfalfa yield and nutritive value within individual harvest periods. Agronomy Journal, 102, 1274-1282. doi:10.2134/agronj2010.0080

Brown, H. E., Moot, D. J., & Pollock, K. M. (2005). Herbage production, persistence, nutritive characteristics and water use of perennial forages grown over 6 years on a Wakanui silt loam. New Zealand Journal of Agricultural Research, 48, 423-439. doi:10.1080/00288233.2005.9513677

Bulang, M., Kluth, H., Engelhard, T., Spike, J., & Rodehutscord, M. (2006). Zum Einzatz von Luzernesilage bei Kühen mit hoher Milchleistung. Journal of Animal Physiology and Animal Nutrition, 90, 89-102. doi:10.1111/j.1439-0396.2005.00568.x

Fick, G. W., Holt, D. A., & Lugg, D. G. (1988). Environmental physiology and crop growth. In A. A. Hanson, D. K. Barnes & Hill R. R. (Eds.), Alfalfa and alfalfa improvement (pp. 163-194). Madison, Wisconsin, USA: ASA, CSSA, SSSA.

GfE [Gesellschaft für Ernährungsphysiologie]. (2016). Equations for predicting metabolisable energy and digestibility of organic matter in forage legumes for ruminants. Communications of the Committee for Requirement Standards of the Society of Nutrition Physiology. URL http://www.gfe-frankfurt.de/download/Equations_in_forage_legumes_ruminants.pdf

Hall, M. H., Scott Smiles, W., & Dickerson, A. (2000). Morphological development of alfalfa cultivars selected for higher quality. Agronomy Journal, 92, 1077-1080. doi:10.2134/agronj2000.9261077x

Hoffman, P. C., Combs, D. K., & Casler, M. D. (1998). Performance of lactating dairy cows fed alfalfa silage or perennial ryegrass silage. Journal of Dairy Science, 81, 162-168. doi:10.3168/jds.S0022-0302(98)75563-8

International organisation for standardisation. (2000). Animal feeding stuffs. Determination of crude fibre content – Method with intermediate filtration (ISO Standard 6865).

International organisation for standardisation. (2002). Animal feeding stuffs. Determination of crude ash (ISO Standard 5984).

International organisation for standardisation. (2005). Animal feeding stuffs. Determination of nitrogen content and calculation of crude protein content. Part 1: Block digestion/steam distillation method (ISO Standard 5983-2).

Kalu, A. B., & Fick, W. G. (1981). Quantifying morphological development of alfalfa for studies of herbage quality. Crop Science, 21, 267-271. doi:10.2135/cropsci1981.0011183X002100020016x

Kalu, B. A., & Fick, G. W. (1983). Morphological stage of development as a predictor of alfalfa herbage quality. Crop Science, 23, 1167-1172. doi:10.2135/cropsci1983.0011183X002300060033x

Kühbauch, W., & Pletl, L. (1981). Berechnung der Futterqualität bei Weißklee, Rotklee und Luzerne nach morphologischen Kriterien und/oder aus Pflanzeninhaltsstoffen. II. Mitteilung: Berechnung der Stengel- und Blätterverdaulichkeit bei Rotklee und Luzerne aus Komponenten von Zellwand und Zellinhalt. Zeitschrift für Acker- und Pflanzenbau, 150, 281-290.

Kühbauch, W., & Voigtländer, G. (1981). Berechnung der Futterqualität bei Weißklee, Rotklee und Luzerne mit morphologischen Kriterien und/oder aus Pflanzeninhaltsstoffen. III. Mitteilung: Ertragsbildung und Futterqualtät bei Rotklee und Luzerne unter besonderer berücksichtigung der morphologischen Differenzierung. Zeitschrift für Acker- und Pflanzenbau, 150, 339-348.

Lloveras, J., Chocarro, C., Torres, L., Viladrich, D., Costafreda, R., & Santiveri, F. (2012). Alfalfa yield components and soil potassium depletion as affected by potassium fertilization. Agronomy Journal, 104, 729-734. doi:10.2134/agronj2011.0293

Marten, G. C., Buxton, D. R., & Barnes R. F. (1988). Feeding value (Forage quality). In: A. A. Hanson, D. K. Barnes & Hill R. R. (Eds.), Alfalfa and alfalfa improvement (pp. 463-491). Madison, Wisconsin, USA: ASA, CSSA, SSSA.

McGraw, R. L., & Marten, G. C. (1986). Analysis of primary spring growth of four pasture legume species. Agronomy Journal, 78, 704-710. doi:10.2134/agronj1986.00021962007800040029x

Menke, K. H., Raab, L., Salewski, A., Steingass, H., Fritz, D., & Schneider, W. (1979). The estimation of the digestibility and metabolizable energy content of ruminant feedingstuffs from the gas production when they were incubated with rumen liquor in vitro. Journal of Agricultural Science, 93, 217-222. doi:10.1017/S0021859600086305

Ohlsson, C. (1991). Growth, development, and composition of temperate forage legumes and grasses in varying environments. Retrospective Theses and Dissertations. 9563. URL http://lib.dr.iastate.edu/rtd/9563

R Core Team (2016). R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. URL https://www.R-project.org/.

Rizk, C. (2004). Effects of inoculation on alfalfa silage quality and its feeding on the performance of dairy cattle. Master of Science Thesis (98 p.), Montreal, Quebec: McGill University.

Roberts, C. A., Stuth, J., & Finn, P. C. (2004). NIRS applications in forages and feedstuffs. In: C. A. Roberts, J. Workman & Reeves J. B. (Eds.), Near-Infrared Spectroscopy in Agriculture (pp. 231-268). Agronomy Monograph 44. Madison, Wisconsin, ASA, CSSA, SSSA.

Russelle, M. P. (2001). Alfalfa: After an 8,000-year journey, the "Queen of Forages" stands poised to enjoy renewed popularity. American Scientist, 89, 252-261. doi:10.1511/2001.3.252

Stock, H. G. (1971). Die Wirkung von Temperatur, Bodenfeuchte und Windgeschwindigkeit auf das Wachstum von Rotklee und Luzerne. Archiv für Acker- und Pflanzenbau und Bodenkunde, 15, 951-962.

Sulc, R. M., Albrecht, K. A., Owens, V. N., & Cherney, J. H. (1999). Update on predicting harvest time for alfalfa. In M. L. Eastridge (Ed.), Proceedings Tri-State Dairy Nutrition Conference (pp. 167-177). Fort Wayne, Indiana: The Ohio State University.

Uredba Komisije (ES) 152/2009. (2009). Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme. URL http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:054:0001:0130:SL:PDF

Van Middelaar, C. E., Dijkstra, J., Berentsen, P. B. M., & De Boer, I. J. M. (2014). Cost-effectiveness of feeding strategies to reduce greenhouse gas emissions from dairy farming. Journal of Dairy Science, 97, 2427–2439. doi:10.3168/jds.2013-7648

Van Soest, P. J., Robertson, J. B., & Lewis, B. A. (1991). Methods for dietary fiber and nonstarch polysaccharides in relation to animal nutrition. Journal of Dairy Science, 74, 3583-3597. doi:10.3168/jds.S0022-0302(91)78551-2

Verbič, J., Čeh, T., Gradišer, T., Janžekovič, S., Lavrenčič, A., Levart, A., Perpar, T., Velikonja Bolta, Š., & Žnidaršič, T. (2011) Kakovost voluminozne krme in prireja mleka v Sloveniji. V: T. Čeh (ur.), S. Kapun (ur.), Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi" (str. 97-110). Murska Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod.

Verbič, J., & Verbič, J. (2017). Lastnosti lucerne za siliranje. Naše travinje, 11, 18-19.

Whitehead, D. C. (1972). Chemical composition. In C. R. W. Spedding & E. C. Diekmahns (Eds.), Grasses and legumes in British agriculture (pp. 326-342). Farnham Royal, Bucks, England: CAB.

Žnidaršič, T., Verbič, J., Verbič, J., & Kopač, P. (2015). Kemična sestava in energijska vrednost posameznih vrst trav in metuljnic prve košnje v povezavi s časom košnje. Naše travinje, 9, 17-20.




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2018.111.1.17

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2018

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941