Obravnava vročinskih valov in primer toplotne obremenitve delavcev v kmetijstvu v času vročinskih valov 2017

Tjaša POGAČAR, Lučka KAJFEŽ BOGATAJ, Zalika ČREPINŠEK

Povzetek


Delavci v kmetijstvu so poleti v veliki meri izpostavljeni vročinskemu stresu, kar lahko vpliva na zmanjšano storilnost in izgubo dohodka. Temperature zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih naraščajo, projekcije podnebnih sprememb pa kažejo, da se bo ta trend nadaljeval hkrati s povečanjem števila dni z vročinskim stresom. Analizirali smo spremembe v številu vročinskih valov v osrednji in jugozahodni Sloveniji za obdobje 1961–2017 ter obremenitev delavcev z vročinskim stresom med vročinskimi valovi na primeru leta 2017. Vročinski val nastopi, če je temperaturni prag za povprečno dnevno temperaturo dosežen ali presežen vsaj tri zaporedne dni, pri čemer je prag za omiljeno celinsko podnebje (Ljubljana) 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje (Bilje) 25 °C. Kazalnik za spremljanje toplotne obremenitve delavcev WBGT (Wet Bulb Globe Temperature) smo izračunali iz temperatur zraka in zračne vlage. Na obeh lokacijah se povečuje število dni v vročinskih valovih in njihova intenzivnost, povprečne dnevne temperature zraka dosegajo precej večje vrednosti kot v prvi polovici obravnavanega obdobja. Podaljšuje se tudi časovni razpon, v katerem se pojavljajo, saj se do leta 1990 vročinski valovi niso pojavljali zgodaj junija in pozno avgusta, tako kot v zadnjih letih. Izračunane vrednosti kazalnika WBGT kažejo, da je bila v večini dni v vročinskih valovih 2017 v Ljubljani in Biljah mejna vrednost WBGT 23 °C presežena praktično cel dan, kar za delavce z veliko fizično obremenitvijo pomeni visoko stopnjo tveganja zaradi obremenitve z vročinskim stresom. Pri preseženih mejnih vrednostih WBGT bi morali delodajalci oziroma kmetje sami uvesti preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja vročinskega stresa.


Ključne besede


vročinski val; vročinski stres; kazalnik WBGT; kmetijstvo; delavci; Slovenija

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


ARSO. (2013). Podnebna spremenljivost Slovenije: Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961-2011. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/PSS-Glavne-znacilnosti-gibanja-temperature-zraka-1961-2011.pdf

ARSO. (2017). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Povzetek temperaturnih in padavinskih povprečij. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/povzetek-podnebnih-sprememb-temp-pad.pdf

Bernard, T. E., Pourmoghani, M. 1999. Prediction of Workplace Wet Bulb Global Temperature. Applied Occupational and Environmental Hygiene 14, 126-134. doi:10.1080/104732299303296

Bittner, M.I., Matthies, E.F., Dalbokova, D., Menne, B. (2013) Are European countries prepared for the next big heat-wave? European Journal of Public Health, 24(4), 615-619. doi:10.1093/eurpub/ckt121

Crowe, J., Wesseling, C., Roman Solano, B., Umana, M.P., Ramírez, A.R., Kjellstrom, T., Morales, D., Nilsson, M. (2013). Heat exposure in sugarcane harvesters in Costa Rica. American Journal of industrial Medicine, 56(10), 1157-1164. doi:10.1002/ajim.22204

d’Ambrosio Alfano, F.R., Palella, B.I., Riccio, G., Malchaire, J. (2016). On the Effect of Thermophysical Properties of Clothing on the Heat Strain Predicted by PHS Model. The Annals of Occupational Hygiene, 60 (2), 231-251. doi:doi.org/10.1093/annhyg/mev070

Flouris, A. D., McGinn, R., Poirier, M. P., Louie, J. C., Ioannou, L. G., Tsoutsoubi, L., Sigal, R. J., Boulay, P., Hardcastle, S. G., Kenny, G. P. (2018). Screening criteria for increased susceptibility to heat stress during work or leisure in hot environments in healthy individuals aged 31–70 years. Temperature, 5, 86-99. doi:10.1080/23328940.2017.1381800

Gao, C., Kuklane, K., Östergren, P. O., Kjellstrom, T. (2018). Occupational heat stress assessment and protective strategies in the context of climate change. International Journal of Biometeorology, 62, 359-371. doi:10.1007/s00484-017-1352-y

Gubernot, D.M., Andersson, G.B., Hunting, K.L. (2015). Characterizing occupational heatrelated mortality in the United States, 2000-2010: An analysis using the census of fatal occupational injuries database. American Journal of Industrial Medicine, 58(2), 203-211. doi: 10.1002/ajim.22381

Ioannou, L. G., Tsoutsoubi, L., Samoutis, G., Kajfez Bogataj, L., Kenny, G.P., Nybo, L., Kjellstrom, T., Flouris, A. D. (2017). Time-motion analysis as a novel approach for evaluating the impact of environmental heat exposure on labor loss in agriculture workers. Temperature, 4, 330-340. doi:10.1080/23328940.2017.1338210

Kajfež Bogataj, L., Katkić, V., Pogačar, T. (2018). Vpliv podnebnih sprememb na povečano rabo energije za klimatizacijo. V: Lipič, K. (ur.), Rižnar, K. (ur.). Nacionalni program varstva okolja in njegov dialog z lokalnimi skupnostmi : strokovno posvetovanje 2018, Moravske Toplice, Hotel Ajda, 5. in 6. april 2018. Ljubljana: Zveza ekoloških gibanj Slovenije, str. 145-152.

Kjellstrom, T., Holmer, I., Lemke, B. (2009). Workplace heat stress, health and productivity - an increasing challenge for low and middle income countries during climate change. Global Health Action, 2(1), 2047. doi:10.3402/gha.v2i0.2047

Kjellstrom, T., Freyberg, C., Lemke, B., Otto, M., Briggs, D. (2018). Estimating population heat exposure and impacts on working people in conjunction with climate change. International Journal of Biometeorology, 62(3), 291-306. doi:10.1007/s00484-017-1407-0

Ključevšek, N., Hrabar, A., Dolinar, M. (2018). Podnebne podlage za definicijo vročinskega vala. Vetrnica, 10, 44-53.

Kuglitsch, F.G., Toreti, A., Xoplaki, E., Della-Marta, P.M., Zerefos, C.S., Türkeş, M., Luterbacher, J. (2010). Heat wave changes in the eastern Mediterranean since 1960. Geophysical Research Letters, 37. doi:10.1029/2009GL041841

Lemke, B., Kjellstrom, T. (2012). Calculating Workplace WBGT from Meteorological Data: A Tool for Climate Change Assessment. Industrial Health 50 (4), 267-278. doi:10.2486/indhealth.MS1352

McPherson, M. J. (2008). Subsurface Ventilation and Environmental Engineering, 2nd Ed., Ch. 17. Physiological reactions to climatic conditions. Mine Ventilation Services Inc., Clovis. Dostopno na: http://www.mvsengineering.com/index.php?cPath=25

Morabito, M., Crisci, A., Messeri, A., Messeri, G., Betti, G., Orlandini, S., Raschi, A., Maracchi, G. (2017). Increasing Heatwave Hazards in the Southeastern European Union Capitals. Atmosphere, 8(7), 115. doi:10.3390/atmos8070115

Peng S., Piao S., Ciais P., Myneni R.B., Chen A., Chevallier F., Dolman A.J., Janssens I.A., Penuelas J., Zhang G., Vicca S., Wan S., Wang S., Zeng H. 2013. Asymmetric effects of daytime and night-time warming on Northern Hemisphere vegetation. Nature, 501: 88-92.

Pogačar, T., Črepinšek, Z., Kajfež Bogataj, L., Nybo, L. (2017). Comprehension of climatic and occupational heat stress amongst agricultural advisers and workers in Slovenia. Acta Agriculturae Slovenica, 109 (3), 545-554. doi:10.14720/aas.2017.109.3.06

Pogačar, T., Casanueva, A., Kozjek, K.,Ciuha, U., Mekjavić, I., Kajfež Bogataj, L., Črepinšek, Z. (2018). The effect of hot days on occupational heat stress in the manufacturing industry: implications for workers’ well-being and productivity. International Journal of Biometeorology. doi:10.1007/s00484-018-1530-6

Russo, S., Sillman, J., Fischer, E.M. (2015). Top ten European heatwaves since 1950 and their occurrence in the coming decades. Environmental Research Letters, 10(12), 124003. doi:10.1088/1748-9326/10/12/124003

Sahu, S., Sett, M., Kjellstrom, T. (2013). Heat exposure, cardiovascular stress and work productivity in rice harvesters in India: implications for a climate change future. Industrial Health, 51(4), 424-431. doi: 10.2486/indhealth.2013-0006

Staal Wästerlund, D. (2018). Managing heat in agricultural work: increasing worker safety and productivity by controlling heat exposure. Forestry Working Paper No. 1. Rome, FAO. 53 str.

Sušnik, A., Pogačar, T. 2011. Vremensko povzročeni stresi kmetijskih rastlin v letu 2011. Ujma, 25: 81-92.

Vertačnik, M. (2014) Ekstremne temperature in njihova spremenljivost v Sloveniji v obdobju 1961-2013. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo: 36 str.




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2018.111.3.13

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2018

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941