Vpliv krmljenja čebeljih družin na njihovo živalnost in pristnost medu

Andreja KANDOLF BOROVŠAK, Nives OGRINC, Nataša LILEK, Boštjan NOČ, Janko BOŽIČ, Mojca KOROŠEC

Povzetek


Čebelja družina potrebuje za svoj razvoj ustrezno prehrano. Pomanjkanje medu v brezpašnem obdobju lahko nadomestimo s krmljenjem družin s sladkornimi pogačami ali sladkorno raztopino. Krmljenje družin v brezpašnem obdobju spodbuja vzrejo zalege in pašno aktivnost družin, bolj živahna družina pa proizvede tudi več medu. Če je dodana prevelika količina krme, pa to lahko vpliva na pristnost medu, posebej ob tehniki prevešanja satja z venci krme iz plodišča v medišče. Preverjanje pristnosti medu je zelo kompleksno, na voljo ni ene same metode, na podlagi katere bi lahko zanesljivo potrdili potvorjenost medu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali spomladansko krmljenje družin vpliva na njihovo živalnost in zalogo medu v plodišču ter na pristnost medu, prav tako pa tudi, ali obstaja kaka preprosta metoda za ugotavljanje pristnosti medu. Družine smo krmili s pogačami, katerim smo kot označevalnik (marker) za ugotavljanje potvorjenosti medu dodali kvasovke in modro barvilo za živila. Spremljali smo živalnost družin in količino medu v plodišču. Rezultate vsebnosti stabilnih izotopov ogljika v medu in aktivnosti tujih encimov v njem smo primerjali z rezultati vsebnosti kvasovk in barve medu (absorbanca medu, določanje vrednosti L*, a*, b* s kromometrom Minolta). Pojav kvasovk v medu in obarvan med sta očitno dober pokazatelj potvorjenosti medu, kar pa mora biti še dodatno raziskano.

Ključne besede


čebelarstvo; čebelje družine; krmljenje; živalnost; med; pristnost; barva; kvasovke

Celotno besedilo:

PDF

Literatura


Anklam E. 1998. A review of the analytical methods to determine the geographical and botanical origin of honey. Food Chemistry, 63, 4: 549–562. http://dx.doi.org/10.1016/S0308-8146(98)00057-0

Association of Official Analytical Chemists 988.12. C4 plant sugars in honey: Internal standard stable carbone isotope ration method, 1999. V: Official methods of analysis of AOAC International. Vol. 2. Cunniff, P. (ed.). 16th ed. Gaithersburg, AOAC International, Chapter 44: 27–30

Beretta G., Granata P., Ferrero M., Orioli M., Maffei Facino R. 2005. Standardization of ontioxidant properties of honey by a combination of spectrophotometric/fluorimetric assays and chemometrics. Analytical Chimica Acta, 5333, 2: 185–191. http://dx.doi.org/10.1016/j.aca.2004.11.010

Cordella C., Militão J.S.L.T., Clément M.-C., Drajnudel P., Cabrol-Bass D. 2005. Detection and quantification of honey adulteration via direct incorporation of sugar syrups or bee-feeding: preliminary study using high-performance amperometric detection (HPAEC-PAD) and chemometrics. Analycta Chimica Acta, 531, 2: 239–248. http://dx.doi.org/10.1016/j.aca.2004.10.018

Craig H. 1957. Isotopic standards for carbon and oxygen and correction factors for mass spectrometric analysis of carbon dioxide. Geochimica et Cosmochimica Acta, 12: 133–149. http://dx.doi.org/10.1016/0016-7037(57)90024-8

Crane E. 1950. The effect of spring feeding on the development of honey bee colonies. Bee World, 31: 65–72. http://dx.doi.org/10.1080/0005772X.1950.11094644

Elflein L., Raezke K.P. .2008. Improved detection of honey adulteration by measuringdifferences between 13C/12C stable carbon isotope ratios of protein and sugarcompounds with a combination of elemental analyzer - isotope ratio massspectrometry and liquid chromatography – isotope ratio mass spectrometry (δ13CEA/LC-IRMS). Apidologie, 39, 5: 574–587. http://dx.doi.org/10.1051/apido:2008042

Farrar C.L. 1937. The influence of colony populations on hones production. J. Agric. Res., 54: 945–954

Hrassnigg N., Crailsheim K. 2005. Differences in drone and worker physiology in honeybees (Apis mellifera L.). Apidologie, 36: 255–277. http://dx.doi.org/10.1051/apido:2005015

Korošec M. 2012. Določitev fizikalnih in kemijskih parametrov za ugotavljanje pristnosti medu. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 151 str.

Naug D. 2009. Nutritional stress due to habitat loss may explain recent honeybee colony collapses. Biol. Conserv., 142: 2369–2372. http://dx.doi.org/10.1016/j.biocon.2009.04.007

Padovan G.J., De Jong D., Rodrigues L.P., Marchini J.S. 2003. Detection of adulteration of commercial honey samples by the 13C/12C isotopic ratio. Food Chemistry, 82: 633–636. http://dx.doi.org/10.1016/S0308-8146(02)00504-6

Russman H. 1998. Hefen und Glycerin in Blutenenhonigen-Nachweis einer Garung ode einer Abgestoppten Garung. Lebensmiltedchemie, 52: 116–117

Schmickl T., Crailsheim K. 2004. Inner nest homeostasis in a changing environment with special emphasis on honey bee brood nursing and pollen supply. Apidologie, 35: 249–263. http://dx.doi.org/10.1051/apido:2004019

Standifer L.N. 1980. Honey bee nutrition and supplemental feeding. Agricultural handbook, 335: 39–45

Valkov V., Elflein L., Raezke K.P. 2010. Determination of foreign enzymes in honey to detect adulterations with sugar syrups. Bremen, Intertek Food Service, GmbH: 1–5

White J.W., Winters K. 1989. Honey protein as internal standard for stable carbon isotope ratio detection of adulteration of honey. Journal of AOAC International, 72: 907–911




DOI: http://dx.doi.org/10.14720/aas.2015.106.1.4

Povratne povezave

  • Trenutno ni nobenih povratnih povezav.


Avtorske pravice (c) 2015 Acta agriculturae Slovenica

 

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     


eISSN 1854-1941