Navodila avtorjem

  Prenesi kot PDF

1     Uvod

Acta agriculturae Slovenica je četrtletna odprtodostopna znanstvena revija z recenzentskim sistemom, ki jo izdaja Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v okviru skupne založbe Univerze v Ljubljani. Revija izhaja od leta 2021 samo v spletni obliki. Revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene članke v slovenskem ali angleškem jeziku, ki se vsebinsko nanašajo na širše področje rastlinske pridelave in predelave ter živalske prireje in predelave. Zajema naslednje teme: agronomija, hortikultura, biotehnologija, fiziologija rastlin in živali, pedologija, ekologija in okoljske študije, agrarna ekonomika in politika, razvoj podeželja, sociologija podeželja, genetika, mikrobiologija, imunologija, etologija, mlekarstvo, živilska tehnologija, prehrana, bioinformatika, informacijske znanosti in ostala področja, povezana s kmetijstvom. Pregledne znanstvene članke sprejemamo v objavo samo po poprejšnjem dogovoru z uredniškim odborom. Če je prispevek del diplomske naloge, magistrskega ali doktorskega dela, navedemo to in tudi mentorja na dnu prve strani. Avtorji omenjenih del morajo biti tudi soavtorji članka, ki podaja izsledke dela. Navedbe morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku, kadar so prispevki v slovenščini. V primeru člankov v slovenščini so dolžni avtorji priskrbeti angleški prevod naslova, izvlečka s ključnimi besedami in naslovov slik in tabel. Uredništvo revije zagotovi prevode izbranih bibliografskih elementov (naslova, izvlečka, opomb in ključnih besed) v primeru tujih avtorjev. Rokopise sprejemamo skozi celo leto samo preko spleta v sistemu OJS.

2     Struktura članka

• Naslov članka, ki ustrezno opiše vsebino članka,
• Ime in PRIIMEK avtorja (avtorjev),
• avtorjev poštni naslov brez krajšav ustanov ali navajanja kratic
  (na primer: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, Slovenija),
• oznaka pri korespondenčnem avtorju,
• elektronski naslov korespondenčnega avtorja,
• izvleček v enem odstavku (do 200 besed),
• ključne besede (do 8),
• glavni del članka,
• PREDLOGA za pisanje članka (Word).

Glavni del članka mora biti razdeljen v 5 poglavij, označenimi z arabskimi števkami: 1 UVOD, 2 MATERIAL IN METODE, 3 REZULTATI IN DISKUSIJA, 4 SKLEPI, 5 VIRI. Če je članek v angleščini, je poimenovanje poglavij sledeče: 1 INTRODUCTION, 2 MATERIALS AND METHODS, 3 RESULTS AND DISCUSSION, 4 CONCLUSIONS, 5 REFERENCES. Po potrebi sta lahko diskusija in sklepi samostojni poglavji, ali pa sta ti dve sekciji oblikovani kot enotno poglavje. Podpoglavja morajo biti hierarhično oštevilčena (2.1 ... 3.2.1) in jih avtor uporabi po potrebi. Poglavje Viri mora biti urejeno v skladu z navodili, ki sledijo.

3     Besedilo

Digitalni zapis besedila naj bo brez vsakršnega oblikovanja, poravnave desnega roba, deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Za poudarke lahko uporabite krepki (bold) slog pisave. Poševni (italic) slog pisave je namenjen zapisu latinskih imen na ravni rodov in nižjih taksonomskih enot. Poševni slog uporabite tudi za zapis oznak fizikalnih veličin (npr. m za maso, l za dolžino), izmerjenih ali izračunanih vrednosti, simbolov in enačb (npr. a = 100, p > 0,001, standardna napaka s_e).

Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi črkami (razen velikih začetnic) brez nepotrebnih krajšav, okrajšav in kratic. Uporabite pisavo Times New Roman z velikostjo 12. Za grafikone in slike uporabite pisavo Ariel, pisavo Courier pa za nukleinska in aminokislinska sekvenčna zaporedja. Vse vrstice naj bodo oštevilčene.

Med številkami in enotami vstavite nedeljiv presledek (bližnjica v MS Wordu: Ctrl+Shift+preslednica) (npr. 125 m, 33,4 %, 15 °C), enako za postavke v enačbah (npr. y = a + b), med številom in predznakom oziroma med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (npr. −5, +4, 12³, km², a⁵). V slovenskem besedilu za decimalno ločilo uporabite vejico, v angleškem pa piko. Vrednosti v članku morajo biti izražene v enotah, določenih v mednarodnem sistemu enot. Pri enotah, kjer je možnih več zapisov, npr. kg/ha, uporabite kg ha^–1. Enoto za liter (l) pišete z malo.

Pri pisanju enačb uporabite MS Wordov urejevalnik enačb, oznake količin morajo biti zapisane poševno, števila pa pokončno kot tudi indeksi spodaj in indeksi zgoraj (za primer si poglejte predhodno objavljene članke). Enačbe naj bodo levo poravnane. Če se avtor v besedilu sklicuje na navedene enačbe, morajo biti te oštevilčene. Številka naj bo v okroglem oklepaju poravnana desno v vrstici, v kateri je navedena enačba. Če enostavne enačbe niso oblikovane v urejevalniku enačb, bodite pozorni, da med posamezni deli enačbe uporabljate presledek (na primer: a = 100, p > 0.001 in ne a=100, p>0,001).

Končno obliko prispevka bo oblikoval tehnični urednik.

4     Preglednice in slike v članku

Vse preglednice in slike v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove. Uporaba funkcije za samodejno označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena.

Preglednice naj bodo oblikovane čim bolj pregledno, brez senčenj, z enojnimi neprekinjenimi vodoravnimi obrobami, debeline pol točke. Obrobe uporabite samo pri razmejevanju glave preglednice od vsebine in po potrebi ločite med seboj še celice, ki vsebujejo vsebinsko različne vrste podatkov. Ob skrajnem levem in desnem robu preglednice naj ne bo navpičnih obrob. Preglednice naj ne bodo preobsežne, tako da jih je mogoče postaviti dobro berljive na eno stran. Tudi število ilustracij podatkov (slik in preglednic) naj ne bo preveliko in smiselno prilagojeno najpomembnejšim dognanjem raziskave, ki jo članek predstavlja. Predstavitev istih podatkov s preglednicami in slikami ni zaželena. Vsi statistični podatki morajo vsebovati poprečja in njihovo standardno napako. Besedilo v preglednicah in na slikah naj ne bo krepko (bold). Besedilo mora biti v prvem stolpcu in v glavi preglednice poravnano levo, številke naj bodo poravnane po decimalnem mestu. Za primer si poglejte prispevek http://ojs.aas.bf.uni-lj.si/index.php/AAS/article/view/323/190.

Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) v članku so oštevilčene enotno, naslov slike je pod njo. Uporaba funkcije za samodejno označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena. Vektorska grafika naj bo v .ai, .cdr ali .eps formatu, besedilo pa pretvorjeno v krivulje. Rastrske slike in fotografije morajo biti v enem od običajnih formatov (npr. .tiff, .jpg, .bmp) z ločljivostjo vsaj 200 pik. Fotografije so lahko črno-bele ali barvne.

Grafikoni so lahko črno-beli ali barvni. Pisava znotraj grafikona (naslovi osi, oznake ob osi, legende) naj bo navadna (ne krepko) tipa Arial. Velikost pisave na slikah mora biti sorazmerno ustrezno velika glede na velikost slike in glede na velikost pisave v glavnem besedilu. V končni velikosti slike, postavljene v glavno besedilo, pisava na sliki ne sme biti večja od pisave glavnega besedila in ne manjša od 75 % velikosti glavnega besedila. Grafikoni in legende naj bodo brez okvirjev. Enote količin, prikazanih na grafikonu, navedite v okroglih oklepajih.

5     Znanstveno poimenovanje organizmov

Znanstvena imena organizmov, ki jih avtorji obravnavajo v prispevkih, naj sledijo mednarodnim kodeksom poimenovanja organizmov, kot sledi v nadaljevanju:

   a) Za rastline, alge in glive:

Turland, N. J., Wiersema, J. H., Barrie, F. R., Greuter, W., Hawksworth, D. L., Herendeen, . . . Smith, G. F. (eds.) (2018): International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Shenzhen Code) adopted by the Nineteenth International Botanical Congress Shenzhen, China, July 2017. Regnum Vegetabile 159. Glashütten: Koeltz Botanical Books. https://doi.org/10.12705/Code.2018

Primeri: krušna pšenica (Triticum aestivum L.); klorela (Chlorella pyrenoidosa Chick, 1903); žitna rja (Puccinia graminis Pers.).

   b) Za gojene rastline:

Brickell, C. D. (Commission Chairman), Alexander, C., Cubey, J. J., David, J. C., Hoffman, M. H. A., Leslie, A. C., . . . Jin, X. (2016). International Code of Nomenclature for Cultivated Plants (ICNCP or Cultivated Plant Code), Adopted by the International Union of Biological Sciences International Commission for the Nomenclature of Cultivated Plants. Scripta Horticulturae, 18, 1–190. https://www.ishs.org/sites/default/files/static/ScriptaHorticulturae_18.pdf

Primera: sorta jablane zlati delišes: Malus domestica ’Golden Delicious’, cepljena na podlago M9: Malus domestica’M9’.

   c) Za združbe rastlin:

Weber, H. E., Moravec, J. & Theurillat, J.-P. (2000). International Code of Phytosociological Nomenclature. 3^rd edition. Journal of Vegetation Science, 11(5), 739–768.

Primer: visoko pahovkovje (Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. Presl & C. Presl.)  grassland (Arrhenatheretum elatioris Br.-Bl., 1919).

   d) Za mikroorganizme – bakterije:

Lapage, S. P., Sneath, P. H-A-, Lessel, E. F., Skerman, V. B. D., Seeliger, H. P. R. & Clark, W. A. (1992). International Code of Nomenclature of Bacteria (Bacteriological Code (BC)). Washington (DC): ASM Press.

Primera: hrušev ožig: (Erwinia amylovora (Burrill 1882) Winslow et al., 1920, Type strain = NCPPB 683; Pseudomonas fluorescens (Flügge 1886), Migula, 1895

   e) Za živali:

Ride, W. D. L., Cogger, H. G., Dupuis, C., Kraus, O., Minelli, A., Thompson, F. C., & Tubbs, P. K. (1999). International Code of Zoological Nomenclature (4th Edition). London, UK: The International Trust for Zoological Nomenclature.

Primera: koruzna vešča: Ostrinia nubilalis (Hübner, 1796); govedo: Bos taurus, Linnaeus, 1758.

6     Citiranje in navajanje virov

Za način citiranja in navajanja virov uporabite sistem APA (American Psychological Association) (blog). V besedilu navajamo v oklepaju avtorja in leto objave: (priimek, leto). Če sta avtorja dva, pišemo: (priimek in priimek, leto) oziroma (priimek & priimek, leto), če je delo v angleščini. V primeru, ko je avtorjev več, pišemo: (priimek in sod., leto) oziroma (priimek et al., leto), če je delo v angleščini. Vire istega avtorja, objavljene v istem letu, razvrstimo kronološko z a, b, c, na primer: Priimek (1997a).

Osebne komunikacije ali neobjavljena dela omenite samo v besedilu.

Nekaj primerov za citiranje v slovenskem jeziku:

... je bilo ugotovljeno (Pugliese & Sirtori, 2012) ...

... je ugotovil Thaler (2013) ...

... ima majhen ekološki vpliv (Bonneau, 2010a, 2010b; Furman in sod., 2011) ...

... kar pospešuje klimatske spremembe (Climate ..., 2000) ...

... analiza tveganja (FAO/WHO, 2006) ...

Posredno citiranje:

Arditti (1986, cit. po Burley-Doe, 2012) ugotavlja ...

Osebna komunikacija:

T. K. Lapage (osebna komunikacija, 18. junij 2015) ...

Citate v besedilu spremlja seznam uporabljenih virov. Seznam virov naj vključuje samo tista dela, na katera se v besedilu sklicujete. Ti morajo biti objavljeni ali vsaj sprejeti v objavo. Seznam virov je na koncu prispevka, neoštevilčen in v abecednem redu. Sprotnih in končnih opomb ne uporabljajte kot zamenjavo za seznam virov.

Nekaj primerov:

Članek iz revije

Mihevc, S., & Dovč, P. (2013). Mammary tumors in ruminants. Acta agriculturae Slovenica, 102(2), 83–86.

Članek iz e-revije z DOI z več kot sedmimi avtorji

Baird, N. A., Etter, P. D., Atwood, T. S., Currey, M. C., Shiver, A. L., Lewis, Z. A., . . . Johnson, E. A. (2008). Rapid SNP discovery and genetic mapping using sequenced RAD markers. PLOS ONE, 3(10), e3376. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0003376

Knjiga

Arditti, J. (2002). Fundamentals of Orchid Biology. New York, NY: John Wiley & Sons.

Sestavek v knjigi

Tang, C. Y., & Chen, W. H. (2007). Breeding and development of new varieties in Phalaenopsis. V W. H. Chen & H. H. Chen (Ur.), Orchids Biotechnology (str. 1–22). Singapore, SG: World Scientific Publishing.

Članek s konference objavljen v knjižni obliki

Bozič, J., Kordiš, D., Križaj, I., Leonardi, A., Močnik, R., Nakrst, M., … Dovč, P. (2016). Novel aspects in characterisation of Carniolan honey bee (Apis mellifera carnica, Pollman, 1879). V P. Dovč (Ur.), Acta agriculturae Slovenica, Supplement 5: 24^th International Symposium Animal Science days: Technology driven animal production (str. 18–27). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

Dokument s spleta

FAO/WHO. (2006). Food safety risk analysis: A guide for national food safety authorities. FAO Food and Nutrition Paper No. 76. Pridobljeno s ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/009/a0822e/a0822e00.pdf

ISO standardi

International Organization for Standardization. (2009). Agricultural machinery—Rotary disc mowers, rotary drum mowers and flail mowers—Test methods and acceptance criteria for protective skirts (ISO Standard No. 17103). Pridobljeno s https://www.iso.org/standard/45639.html

7     Postopek oddaje prispevkov

Avtorji lektorirane prispevke oddajo v elektronski obliki na spletni strani OJS Acta agriculturae Slovenica. Oddajo kompleten članek (naslov, avtorji z njihovimi naslovi, označen mora biti korespondenčni avtor in naveden njegov elektronski naslov, besedilo z vsemi poglavji in vključenimi ilustracijami (slike, tabele, enačbe). Pred oddajo prispevka se mora avtor na spletni strani najprej prijaviti oziroma registrirati (priporočamo, da je to korespondenčni avtor), če prvič vstopa v sistem (potrebno je klikniti na Registracija in izpolniti obrazec za registracijo). Bodite pozorni, da na dnu registracijskega obrazca ne pozabite odkljukati potrditvenega polja »Avtor«, sicer oddaja prispevka ne bo mogoča.

Postopek oddaje prispevka poteka v petih korakih. Priporočamo, da se avtor pred oddajo najprej seznani s postopkom in se na oddajo prispevka pripravi:

Korak 1: Začetek oddaje prispevka

• Izbrati je treba eno od sekcij,
• pri rubriki »Pogoji za oddajo prispevka« morate potrditi vsa potrditvena polja,
• dodatna pojasnila uredniku je mogoče vpisati v ustrezno polje.

Korak 2: Oddaja prispevka

• Naložite prispevek v formatu Microsoft Word (.doc ali .docx).

Korak 3: Vpis metapodatkov

• Podatki o avtorjih: ime, priimek, elektronski naslovi in ustanove vseh avtorjev v ustreznem vrstnem redu. Korespondenčni avtor mora biti posebej označen.
• Vpišite naslov in izvleček prispevka.
• Vpišite ključne besede (največ 8, ločeno s podpičjem) in označite jezik besedila.
• Vnesete lahko tudi podatke o financerjih.
• V ustrezno besedilno polje vnesite vire (med posameznimi viri naj bo prazna vrstica).

Korak 4: Dodajanje morebitnih dodatnih datotek

• Za vsako dodatno naloženo datoteko je treba zagotoviti predvidene metapodatke.

Korak 5: Potrditev

• Potrebna je končna potrditev.

8     Poizvedbe o poteku recenzije

Vsaka poizvedba avtorjev o poteku recenzijskega postopka mora biti opremljena z ID številko članka, o katerem se poizveduje.

Pogoji za oddajo prispevka

Avtorji morajo med procesom oddaje preveriti, če njihovi prispevki ustrezajo spodnjim zahtevam. V primeru, da ne ustrezajo, so prispevki lahko zavrnjeni.

1. Prispevek ni bil še nikjer objavljen, niti ni bil poslan v objavo v drugo publikacijo (oziroma je razlaga podana v polju Komentarji uredniku).
2. Vsi soavtorji so besedilo prebrali in se strinjajo z njegovo vsebino in navedbami.
3. Viri so preverjeni in pravilno citirani. V besedilu ni navedb, ki nimajo privoljenja avtorja (copyright). Za ponovno uporabo gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, kot so slike, preglednice ali besedilni odlomki, je pridobljeno pisno dovoljenje imetnika pravic. V primeru vsebin v odprtem dostopu so upoštevani pogoji uporabe, ki jih narekujejo licence Creative Commons.
4. Kjer so na voljo, so virom dodane URL-povezave ali DOI številke.
5. Datoteka oddanega prispevka je v formatu Microsoft Word (.doc ali .docx).
6. Besedilo ima enojni razmik, vrstice so oštevilčene, ilustracije, slike in preglednice so v besedilu postavljene na pravih mestih.
7. Besedilo ustreza stilskim in bibliografskim zahtevam, ki so navedene v rubriki Navodila avtorjem (znotraj rubrike »O publikaciji« oz. »O nas«).
8. Članek je lektoriran in brez jezikovnih napak.
9. V primeru raziskav, ki se nanašajo na ljudi ali živali, je priložena odobritev ustrezne etične komisije.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Do leta 2016 je bil nosilec avtorskih pravic založnik: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Od leta 2016 objavlja revija Acta agriculturae Slovenica po načelih odprtega dostopa, kar pomeni, da so vsi članki takoj po objavi dostopni na spletu vsem uporabnikom. Avtor se z oddajo članka v reviji Acta agriculturae Slovenica strinja z naslednjimi pogoji:
Avtorji zadržijo avtorske pravice, reviji Acta agriculturae Slovenica pa podelijo pravico do prve objave pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 (Creative Commons – Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna). Dovoljeno je kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli mediju in obliki, če se upoštevajo pogoji licence. Priznanje avtorstva – avtor mora biti primerno naveden. Nekomercialno – prepovedana je uporaba objavljenih člankov v komercialne namene. Brez predelave – uporabniki lahko dostopajo, kopirajo, rudarijo po besedilu in podatkih, vendar brez predelav. Spremenjene vsebine ni dovoljeno razširjati.

Od leta 2022 Acta agriculturae Slovenica objavlja pod pogoji licence Creative Commons  Priznanje avtorstva (CC BY).

Izjava o zasebnosti

Imena in elektronski naslovi se bodo uporabljali izključno za namene izdajanja te publikacije.

Acta agriculturae Slovenica je odprtodostopna revija, ki objavlja pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY).

                     

eISSN 1854-1941